Panda praznuje 40 let.
In ne praznuje samo preteklosti.
Praznuje zgodbo, ki še vedno živi.
Zgodbo, ki se nadaljuje.
Ko govorimo o slovenskih glasbenih
skupinah, ki so skozi desetletja pustile trajen pečat in si
ustvarile svoj, nezamenljiv glasbeni svet, je Panda zagotovo ena
izmed njih. Njena zgodba ni samo zgodba o štiridesetih letih glasbe.
Je zgodba o vztrajnosti, ustvarjalnosti, spremembah, novih obrazih in
predvsem o zvestobi glasbi. Vse se je začelo leta 1986, ko je
skupino ustanovil Andrej Pompe. Imel je zelo jasno vizijo: ustvarjati
kakovostno, iskreno glasbo z močnimi melodijami, ki ne živijo samo
trenutek, ampak ostanejo. Prvo zasedbo so ob njem sestavljali pevka
Suzana Jeklič, kitarist Mark Čuček, basist Brane Vidan in bobnar
Dušan Zupančič. Že v prvih letih je Panda z nastopi na festivalih
opozorila nase in začela graditi prepoznavno mesto na slovenski
glasbeni sceni.
V devetdesetih letih je skupina stopila
v novo ustvarjalno obdobje. Zasedba se je spreminjala in
dopolnjevala, med glasbeniki, ki so soustvarjali njen zvok, pa so
bili tudi Samo Pirc, Vlado Pirc in Tomo Tomšič, pomemben vokalni
pečat tega obdobja pa je pustila Suzana Werbole. Nastajali so albumi
V vročici noči, V poznih nočnih urah in Ecstasy, z njimi pa pesmi,
ki so počasi postajale del skupnega glasbenega spomina poslušalcev.
Panda je nastopala na festivalih, raziskovala svoj zvok in si skozi
leta ustvarila prepoznaven avtorski izraz. Pomemben mejnik je prišel
leta 1999, ko je s skladbo Sive ceste slavila zmago na Melodijah
morja in sonca. Tudi novo tisočletje Pande ni ustavilo. Nasprotno.
Zgodba se je nadaljevala, nastajali so novi projekti in albumi:
Nepremagljivi,Urbanavantura, D.O.N.S., Depandansa in Šepetanja.
Skozi skupino so prihajali novi glasovi in novi glasbeniki, nastajala
so sodelovanja z različnimi gosti, vsako obdobje pa je v zgodbo
Pande dodalo svojo barvo.
In potem je leta 2014 prišlo novo,
posebno poglavje – Nina Bauman. Nina je eden tistih glasov, ki se
ne vsiljujejo, ampak te že s prvimi toni povabijo v svoj svet. Njen
glas je topel, žameten, čist in prepoznaven, njena interpretacija
pa prefinjena, čustvena in izjemno muzikalna. Pesmi ne samo zapoje,
ona jih začuti, pripoveduje in živi. V njeni odrski prezenci je
nekaj pravljičnega, skoraj eteričnega. Na odru deluje kot vilinka.
Nežna in mirna, a hkrati polna izjemne notranje moči. Pozornosti ne
išče z glasnostjo ali velikimi gestami. Poslušalca pritegne
drugače: s toplino, subtilnostjo in tistim posebnim sijajem, ki ga
je težko ubesediti, vendar se ga začuti. Prav v tem je njen čar. V
prepletu vrhunskega petja, čudovite barve glasu, tehnične
dovršenosti, inteligentne interpretacije in iskrenega občutka za
besedo. Zna biti nežna in krhka, v naslednjem trenutku pa močna in
izrazita. Pesem v njeni interpretaciji zato ne ugasne z zadnjim
akordom, ampak ostane v poslušalčevi glavi. In to je najbolj
pomembno. Nina ni prišla v Pando, da bi posnemala preteklost ali
nadomeščala tisto, kar je bilo pred njo. Bogato zgodovino skupine
je spoštovala, hkrati pa ji je dodala svojo barvo, svojo energijo in
svojo čarobnost. Postala je novo poglavje zgodbe, ki povezuje
Pandino glasbeno izročilo s sedanjostjo. Z njo so nastali tudi novi
albumi, in sicer Stoletni ples, Daleč stran in Legenda. Dokazali so,
da Panda ni skupina, ki bi živela samo od svojih spominov. Njena
zgodovina je bogata, toda ustvarjalni ogenj ostaja živ.
In zdaj je pred Pando velik mejnik.
Štirideset let.
Štirideset let ni samo številka. Za
njo so neštete vaje, odri, studii, potovanja, srečanja in slovesa.
So glasbeniki, ki so vsak v svojem obdobju pustili del sebe v
skupini. So pesmi, ki so nekoč nastale iz nekaj akordov, besed in
idej, potem pa postale del življenj poslušalcev.
So spomini.
So pesmi, ob kateri si se prvič
zaljubil. Melodija, ki te spomni na neko poletje. Refren, ki ga po
vseh teh letih še vedno znaš. In morda skladba, ki jo danes
poslušaš popolnoma drugače, kot si jo pred dvajsetimi ali
tridesetimi leti.
Prav zato bo 30. september v
Cankarjevem domu nekaj več kot samo koncert.
To bo srečanje.
Srečanje Pande nekoč in Pande danes.
Glasbenikov in občinstva. Spominov in novih trenutkov. Preteklosti,
sedanjosti in prihodnosti na istem odru. Jubilejni večer bo poklon
vsem, ki so v štirih desetletjih soustvarjali zgodbo skupine, in
vsem poslušalcem, ki so ji dovolili, da je postala tudi del njihove
zgodbe. Če ste ob Pandinih pesmih odraščali, se zaljubljali,
plesali, sanjali ali v njih preprosto našli trenutek zase, potem je
ta večer tudi vaš.
30. septembra pridite v Cankarjev dom.
Pridite zaradi glasbe. Zaradi spominov. Zaradi ljudi. Zaradi tistega
posebnega občutka, ko dvorana utihne, zazveni prvi ton in za nekaj
trenutkov obstajata samo oder in občinstvo.
Vstopnic za dogodek je še nekaj! Kupite jih lahko na spodnjem linku:
Prispevek pripravila: Urška Kompara-Smotka
Komentarji
Objavite komentar